Čudovita Indija

Odlomek iz naše knjige Kurkuma in Vanilija, ki opisuje kulinarično popotovanje, avtorici Beba in Hana Splichal. 

Zbudila sem se v Indiji in to je res čisto poseben občutek,
ki se mu ne znam približati z besedami. Preden sem šla na pot, me je oče vprašal, zakaj spet Indija. Zakaj ne grem kam drugam, svet je velik.

Odgovorila sem mu po pravici, da ne vem. Zakaj sploh potujemo? Kaj nas kliče v daljavi?
Jutro v Indiji je polno zvokov. Oglaša se ptič, škripajo stopnice, sliši se prometna cesta, milijoni ljudi prav tisti trenutek, ko odpreš oči in se zaveš, kje si, nekaj glasno počnejo in vse to se sliši kot simfonija. Zakaj se v Indiji počutim, kot da sem po dolgem času prišla domov?

Ko sem z letala zagledala Mumbaj, je bil kot razsuta žerjavica, nad katero smo se spuščali kar nekaj minut. Moj obraz je sam po sebi postajal srečen, kot da me na letališču čaka ljubljena oseba. Smehljaj mi ni izginil z obraza niti v dolgih vrstah, mnogih kontrolah, izpolnjevanju obrazcev in čakanju na prtljago. Neopazno, upam vsaj, sem se dotikala stene, pultov in z zaprtimi očmi vdihavala nasičen, aromatičen, ljub vonj. Prvo jutro v Indiji si zasluži poseben zajtrk. S Hano se pustiva na ulico, v nepregledno mešanico motorjev, rikš, tovornjakov, avtov in kolesarjev. Približava se skupini v 

Zjutraj so njihove srajce čiste, zlikane, brki poravnani in čevlji zloščeni. Zvečer bodo imeli rdeče oči in siva oblačila, ko bodo neštetokrat prevozili oblake smoga. Poveva, da bi radi v restavracijo v tej smeri (pokaževa z roko), kjer imajo res dobre zajtrke. Yes, yes, mehko kimajo levo, desno, indian breakfast, vegetarijanski, seveda. Kako daleč od tod je ta najina restavracija, vprašajo. Kolikor se spomniva od predlani, kakšnih pet ali deset minut vožnje. O, vem, katero mislite, Kalyani, pure veg restavracija, to bo, pravijo. Vse več jih je okrog naju, eden sede v rikšo, okrašeno z venčkom iz svežih cvetov oranžnih žametnic. Ste prepričani, sva nezaupljivi. Seveda, sedite, že peljem. Prav, nekam bomo že prišli.

Vse se nama je smejalo, ko sva jo zagledali. Prišli smo na pravo mesto, v najino najljubšo restavracijo v mestu, ki je imelo takrat trinajst milijonov prebivalcev, lahko si mislim, koliko vegetarijanskih restavracij. To je možno samo v Indiji. Naročim idli, Hana uttapam. Skoraj ne govoriva, samo mrmrava.

Če me še kdo vpraša, bom povedala, da hodim v Indijo zaradi hrane.

Indija je čudovita, spoznajte jo skozi našo knjigo!